Protimikrobna zdravila so pomemben mejnik v zgodovini medicine, saj danes preživi večina bolnikov s pljučnico, bakterijskim meningitisom ali sepso. Omogočila so razvoj medicine, saj zmanjšujejo nevarnost okužb bolnikov po zahtevnih operacijah in pri različnih oblikah imunske oslabelosti. Danes so protimikrobna zdravila neizogibni del zdravljenja bolnikov z rakom, bolnikov po presaditvah in še mnogih drugih. Razvoj protivirusnih zdravil danes spreminja epidemiološko sliko aidsa in virusnega hepatitisa.
Protimikrobna zdravila se v marsičem razlikujejo od drugih zdravil. Ne popravljajo »napak« v organizmu, zaradi katerih se je razvila bolezen, ampak delujejo na naše naravne sovražnike, ki so patogeni mikroorganizmi. Zato moramo pri njihovi uporabi upoštevati ne le človeka kot gostitelja, ampak način zdravljenja prilagoditi tudi mikroorganizmu. Ustrezno in smotrno protimikrobno zdravljenje je tisto, s katerim bolnika hitro in učinkovito pozdravimo, mu ne povzročimo dodatnega trpljenja zaradi stranskih učinkov, obenem pa ohranimo preživele mikroorganizme nedotaknjene, da so še vedno dobro občutljivi za protimikrobna zdravila, ko jih bomo spet potrebovali.
Številna protimikrobna zdravila z različnimi tarčnimi mikroorganizmi, različnimi mehanizmi delovanja in različnimi vplivi na razvoj odpornosti predstavljajo zajeten kos medicinskega znanja. Če temu dodamo še različne pristope pri diagnosticiranju in zdravljenju okužb, smotrno rabo protimikrobnih zdravil pri ambulantnih bolnikih, v bolnišnici, pristope k spremljanju porabe protimikrobnih zdravil in spremljanju odpornosti mikroorganizmov in podobno, smo priča kar posebnemu medicinskemu poglavju, če ne že kar stroki, ki zahteva posebej izobražene in usposobljene strokovnjake.
Protimikrobna zdravila lahko imenujemo tudi »socialna« zdravila. Njihova uporaba je zelo široka, saj jih predpisujejo zdravniki skoraj vseh specialnosti. Tudi odpornost, ki jo ustvarjajo, ima »socialno« razsežnost, kajti odporni mikroorganizmi ali genetski zapisi odpornosti se širijo med ljudmi ne glede na socialne ali geografske meje.
prof. dr. Bojana Beović, dr. med